»Po vseh višavah je mir.«

»V Enaindvajseti ni pesmi: / tu je cesta, razpotegnjena v neskončnost, / in mična gospodična soseda, / ki zgolj z besedami pomaha v jutro.«

»Znenada se od zaoblaka prikotrlja pesnikov portret, / zdrsne vijolična zgodba in dogori v sčrneli dan.«

»Nočem te prizadeti, ampak še bolj nočem prizadeti sebe. Oprosti.«

»Ne vidim tega, kar vidiš ti, in ti / ne vidiš tega, kar vidim jaz.«

»Krasna si, bistra hči planin, / brdka v prirodni si lepoti, / ko ti prozornih globočin / nevihte temne srd ne moti!«

»Sredi noči sedim v postelji / Bolečina plamti kot ogenj / in riše na stene reči / vsaj tako pomembne / za prihodnost poezije, kot so / kosti pod pariškimi temelji …«

»Poslednjič, ko sem ga videl, me je odpeljal za vogal in mi skoraj na skrivaj odrecitiral šest ali sedem sonetov, ki se jih zaradi njihove neverjetne lepote še vedno spominjam.«

»Kipar, če je pri nas še v taki čisli, ustvari to samo, kar marmor skriva, le to izkleše roka utrudljiva, ki se njegovi pokori zamisli.«

»Pripoveduje mi o skodranih, angelskih laskih, ki so zrasli na golih glavah sojetnic.«